torek, 8. april 2008

Déja vu

Kar pogosto.
Včasih zamišljen in premišljujoč, kje sem že videl, so bile sanje. Zakaj sem vedel, kaj se bo zgodilo naslednje. V mislih se ti porajajo čudne misli, ne moreš opredeliti trenutka poteka, ki se ti je že zgodil. Počasi se umiriš, čez čas pozabiš in se posvetiš življenju naprej, ko se začneš spraševati stvari, ki si jih odgovarjaš sam in se dejansko začneš pogovarjati v mislih, ne da bi se zavedal. Odgovarjaš si vse mogoče, včasih se temu nasmejiš, nakar se začneš zavedat, da se smejiš samemu sebi. Oziraš se okoli sebe, da tega kdo ne gleda. V pogovorih opažaš, da si to že vse slišal, nakar te začudeno pogledajo, da tega še ni bilo. Pa si zopet tam, ko se sprašuješ, kaj so to sanje.

7 komentarjev:

A. pravi ...

ej, to si pa napisal tocno tako kot se dejansko res zgodi. :)
Nekateri vrjamejo, da je Déja vu, trenutek ki si ga videl pred reinkrnacijo. nekakšen pogled v prihodnost čeprav se tega ne zavedaš.

Mevl pravi ...

Veliko teorij je glede tega ja.
Zanimivo, koliko misli imaš po vsem tem ;)

Urška pravi ...

Meni se zdi dosti bolj verjetna razlaga, da pride do nekakšnega preskoka v možganih; da se trenutni dogodek zapiše kot dolgoročni spomin namesto kratkoročni ali nekaj takega. Nekje sem brala o tem. V dejavuje kot spomine iz preteklih življenj pač ne verjamem. :)
P.S.: mi je zelo žal, če sem vaju spravila v slabo voljo. sem pač preveč prizemljena ali preplitka. :)

Mevl pravi ...

Da si prizemljena, pač poznaš realnost ;)
preplitka, pa ne bi rek. Ne paše ravno tvojemu značaju. :)

V slabo voljo? ne,ne...

Urška pravi ...

Spet te moram okarat! Kod hodiš? Zakaj ne pišeš? Kje je že 8. april! Ajde, pob, mal življenja. Piši al pa pridi v Maribor. :)

LP!

Mevl pravi ...

Pridem, jaz častim

Urška pravi ...

Več kot en mesec že počivaš! Ajde, zmigaj se, piši!