Nova priložnost

se bliža, pozabi na včeraj, kajti jutri, bo nov dan in nov začetek.

Veliko impresionizma in sreče z najbližnjimi v Božičnem času.

Vesel Božič.

Vino, svečke in vonj po cimetu

Ambient popoln. Le kako je vedela, kaj mi bo ušeč, a sem bil le zmeden.
Lepo zatemjeno okolje, ko so se oči privadile, dovolj svetlobe od sveče, ki je že bila prižgana.
...a je bila vanilija...
Vino, Traminec polsladek, ki ji je ugajal, vsaj tako je nakazala. Iz sosednje mize, se je na trenutke prikradel vonj po cimetu, ki je vse še samo popestril. Lepe besede, polnih misli z smehom in Tramincem, ki je poskrbel, da je živčnost pošla, je bil večer popoln.
Le kje sem hodil prej.
Okusi so se združili, ki sva jih popestrila še z olivami, da je vino počasneje prišlo v glavo. Kot bi kdo ustavil čas, niti trenutka tegobe, ko se me je dotaknila z roko. Lepo je zopet čutiti.
Kaj bi dal, da bi lahko ustavil čas.

Uršla Gora

Iz naše hiše, je lep pogled na Uršlo Goro. Leži na zahodu in tako je tudi njemu izziv, kot večini Koroškim umetnikov. Seveda, jo je vedno ujel impresionistično. Pred leti, jo je na platno 140X140 CM.

(zaradi elektronske svetlobe je odtenek bistveno spremenjen)

Marmor

(zaradi elektronske svetlobe, so odtenki sten bistveno spremenjeni)









Po nekaj čudnih odločitvah in njegovih študij, je svoj atelje spremenil v pravo umetnost. Sprva, ko se je za ta projekt odločil mi ni delovalo, da bo iz tega sploh kaj nastalo. Namreč v uti je našel nekaj starega lima od ploščic, viaplan, izravnalno maso, in če se ne motim celo kit za stene. To je seveda bilo zanič, a on je vsako posebej zmešal v maso in to nanašal na stene. Katastrofa. A, ko se je vsaka snov sušila po svoje, je vsak nanos pustil svoj odtenek. Na koncu je z svojimi barvami le dodajal manjkajoče odtenke in nastalo je to.

In knjižnica







V Ateljeju

Kje sem ostal?

Ali je odšel navdih ali je samo nekaj narobe. Kje sem hodil?... ne vem... Kako enostavno vprašanje in kako težak odgovor. Opažam, da mi je marsikaj ušlo, ali pa se mi je enostavno izgubilo nekje v moji glavi. Zakaj zavračam tiste, ki jim nekaj pomenim, namesto da bi jim ustregel s tem, da jim prisluhnem. Egoist.....nisi sam, samo malo okoli sebe raje poglej... Kaj pa ti veš kakšen sem... A si se spremenil? ...ne vem, ne... Kaj, a misliš, da si dorasel? ...ja ne vem no, cilje imam in vem kaj hočem.
Počasi in zadihaj. Vse je OK, samo preveč se sekiraš za stvari, ki je ostalim vseeno.

Hmm....Te morajo boleti noge, ker mi nenehno hodiš v glavi.

Kameleon

Nekako sem se hotel odločit, da bi si nabavil Kameleona. Odločil sem se za tega.

inspiracija

Nekaj me je gnalo v ustvarjalnos. Zunaj je noč, ura pa komaj 18. Z polno glavo, svinčnikom in listom papirja sem krecal po papirju. Pa glej ga zlomka, mail. Po relaksaciji glave še vedno popravljam in senčim. Izelek zadovoljiv, za mene ampak ni mi jasno, zakaj sem, kar nenkrat narisal tako velike joške. Grem raje na zrak.

V brezupni tegobi, ki ji ni moč uiti in ko se skrivaš, za samim seboj, da lahko prebrodiš dan med praznimi misli in glavami, ki ne vedo, da je vse skupaj potegavščina brezupja in le potešitev drugih.
Vse manj jih je, ki se jih splača obdržati, čas je, da se znebim odvečnih. Kje je čas, ko sem se zadovoljil z stvarmi, ki jih sedaj pogrešam, je to kriv reality show?

Hvala ti, da še lahko verjamem v tiso, ko sem nekoč. Kdo te je postavil tja, da sem ti bil v napoto?

Belo ni črno

Kaj sem ti jaz krivega storil. Še včeraj si se smejala, pa nič smešnega nisem rekel. Ko sem bil pri tebi, me nisi spustila domov, pa tako sem si želel ostati. Si mogoče, samo ustala z levo nogo.

Miki

Ne morš verjet, kako se navežeš na živali.




Zaradi osamljenosti, se je brat odločil, in k nam prinesel svojega mačka. Imel ga je 2 leti, zaprtega v svojem stanovanju. Ni mu bilo slabo, ampak v zatrpanosti z delom, ni imel več časa zanj.

V zmedenosti in strahu, v gromozanskem okolju, se je za nekaj časa skrival v drvarnici. Jedel je le ponoči in mogoče čez dan, seveda ko nas ni bilo. Ko se je le navadil na novo okolje in prilezel iz luknje,.... je bil zanimiv, kako je stopal po travi, ko je bila še malo rosna. Seveda, čudo za njega. Dali smo mu ime Miki :)

Ni ga maral sosedov maček, ker mu je zavzel teritorij in ga zato vsako noč pretepal. Seveda smo ga morali peljati živinozdravniku. Lepo se je poredil, ko so se mu celile rane.




včeraj, ko sem se peljal iz službe, me pokliče tamali, da Miki leži za sosedovim plotom. Seveda, ga je nekdo povozil........Avto sem pustil na odseku, ki se zavije k nam in ga začnel iskati. Ni ga bilo nikjer. Sem pol slišal, da ga je odnesla soseda in pokopala.
Najbol me razjezi to, ker je dokaj mirna vas, z avti pa divjajo določeni ko nori. Najbolj so kritični poštarji in uni z kombiji, ki vozijo kruh. Veliko je otrok, ki so še kr igrivi in lahko nepričakovano skočijo na cesto, tega si pa nihče ne želi. Upam, da je bil Miki šoferju v poduk.

Pa glih navado se je.

Zimsko spanje

Kot vsako leto, se je tudi letos jež pripravil na zimsko spanje. Že 4. leto zapored, ima svoj brlog za našo ograjo, tik po brezo. Letos je bil kr hiter. Ga še nisem pričakoval, ko sem grabil listje.

BLOGANJE

Večkrat prebiram bloge in imam občutek, da ljudje prav kličejo, da bi jih kdo našel. Ko se spomnem, kako so bili v modi dnevniki, sem si trekel, da tega jaz nikoli ne bom počel, v čem je pa pol razlika v bloganju. Res, da je večina usmerjenih, da bi bili čim bol obiskani in še masikaj podobnega.
Upam, da jaz ne spadam tam med njih, ljudi, ki sedijo za 4-stenami in čakajo koliko jih je bilo na blogu.
Je pa zanimivo :)

Ko bi le lahko, zavrtel čas nazaj

Nisem si mislil, da bom »po tem« tako sam. Dnevi minevajo počasi in bolj, ko te hočem pozabiti, bolj mislim nate. Čeprav je minilo že precej časa ,se še vedno spomnim, kot bi bilo včeraj.
Spoznal sem te tam, kjer sem to najmanj pričakoval. In, ko sem te zagledal, sem obstal. Pa prav takrat, si me nepričakovano pogledala. Bila si nasmejana in polna energije. Oči so ti zakrivali lasje in kot bi vedela, si jih z roko popravila za ušesa. Nekaj časa, sva strmela drug v drugega in potem si z nedolžnim pogledom, pogledala vstran. To me je malo raztreslo. Roke so se mi nenavadno tresle in začel sem se potiti. Hotel sem se umiriti, pa se nisem mogel. Venomer se mi je ponavljal tvoj obraz v glavi,…. to se mi še ta trenutek. Sovražim to.
Hotel sem te imeti in to sem tudi storil. Stopil sem do tebe, te prijel za roko,….v mislih sem že imel, kaj bom rekel…. a ko si se obrnila sem vse pozabil. To se mi še ni zgodilo… Nepričakovano sem začel govoriti, po moje malo preveč. Opazil sem, da ti je všeč, rešila me je trema. Počutil sem se kot kup nesreče, a ti si imela večjo tremo, kot pa jaz. Tisto noč, sem te spremljal domov in tam, kjer se vedno obrnem vstran, prvič poljubil. Nisem vedel, da te je bilo strah. Hotel sem, da bi bil popoln. Začela sva se videvati vsaki dan. Govoril sem ti vsemogoče. Delal sem samo dober vtis. Hotel sem te imeti kar tako, vendar ti si mislila resno. Začela si mi govoriti stvari, ki jih nisi še nobenemu. Ko sem doma razmišljal, da bi končala, sem spoznal, da sem zaljubljen. Začel sem te bolje opazovati, ugotovil, da te prej sploh nisem poslušal in nekega dne, sem ti to tudi povedal. Oči so se ti zasovzile in videl sem prvo solzo. Soznal sem te bolje, kot si sebe.
Ko je nama bilo najlepše, pa si odšla. Tega ne razumem. Večina mi pravi, da nisem jaz kriv in da je to božja volja, a kaj, ko se krivega počutim jaz. Če se ne bi srečala, bi še delila srečo med nami.
Odšla si brez slovesa, brez zadnjega poljuba…. ,ko bi le lahko, zavrtel čas nazaj. Bila, si mi vse in če me slišiš, mi daj moč, za naslednji korak. Vedno boš tu, ob meni in to je tu, kjer si me najbolj prizadela, kjer me najbolj boli in to je v srcu.

Utrujenost

Počasi se mu že vidi, da je malo utrujen. Naveličan je poslušanja in bahanja samovšečnežev, ki se imjo za nekaj......... Vsako leto je manj vrhunskih umetnikov in vse več zelencov, ki ne prenašajo mnenj drugih, mi je mal pojamral.

Če sem ga prav razumel, bo imel malo skupino ljudi in jim pomagal ustvarjati dela. Upam, da se bo lotil tega.

Zadnič sem brskal po slikah in naletel na nekaj njegovih zelo starih. Meni sicer zelo dobre, a za njega naivne. Pravi, da so to kič. Med brskanjem nisem nikjer opazil, da bi risal zimo, ali pa je njemu ne zanimivo, to ga pa morem uprašat.
Polno je nekih filmov, če se nisem zmotil je na eni kaseti celo zadnje delo v njegovem ateljeju, ki ga je moral zapustiti, ko se je vse denacionaliziralo. Moram to posnet na PC, pa še pol ugotovit kako na blog. :=)

Popravek

Svoje sobe ne imenuje ustvarjalna soba ampak soba za razmišljanje.
Kr neki.

Likovna Kolonija

Kot vsako leto je tudi letos odšel na to likovno kolonijo.

Tri dni.



Pa pravi enkrat.... Sva šla s kolegom na to kolonijo in izvema, da bo tema tihožitje. Kaj pač čmo, pač ne bo kapelc in dreves. Grema in kupima kračo "prekajeno seveda" si jo skuhama in nesema seboj. Na koloniji vsi nekaj rišejo "hruške jabke, kruh in ,..... jaz in kolega lepo sedima, pijema vino prvi dan, drugi dan, pa se pol pojavi ena gospa umetnica in sprašuje zakaj ne riše in da ne bo dokončal slike. Lepo se nasmejim in odvrnem.... pa ja ne morem risat tihožitja če mam še celo kračo, počaki, da jo malo bek pojem .

Želja

V odraščanju z njim sem poskusil tudi sam. Samo me je minilo že po 10 minutah. Nekaj sem poizkušal v črnobeli obliki z svinčnikom pa odnehal. Zato pa vstraja brat, ki pa je malenkost moderno naravnan. Kaj čmo če je to nam v genih da skozi nekaj malamo.

Le kje so skice in prve slike, ki jih je stari nariso. Ga bom moral uprašat.

Zadnč sem iskal, družinske slike, pa jih je toliko, da sem bil v njegovi ustvarjalni sobi kot jo imenuje, cele tri ure pa še nisem končal. Še sreča, da je bil mahnjen na fotoaparate, da imam vpogled v otroštvo.

Ja te njegove študije. :)

Slike

Imel kar nekaj samostojnih razstav. Najraje se je udeleževal slikarske kolonije EX TEMPORE v Piranu. Pred časom še okorno, a abicijozno potezo čopiča, ki jo je z leti izostril, na katerih je pastozne namaze zamenjala subtilno razpršena, a izenačena v eno samo tonsko vrednost ujeta barvna površina.

Impresionistični način likovnega snovanja že skoraj stoletje in pol uživa izredno popularnost v najširšem krogu ljubiteljev umetnosti, čeprav prevladujeta modernistični in postmodernistični

umetniški vzorec.

Impresionistična slikarska praksa ja takorekoč ideal uravnoteženega, ne preveč zahtevnega (konzervativnega) in povprečnemu okuso publike prilagojenega likovnega izraza, kar pa ne pomeni, da danes med temi izdelki ni moč najti kvalitetnih umetniških del. Uklanja se trepetanju

svetlobnih efektov, napredne barne matrije v izhodišču naravnih posnetih motivov.

začetek

Začel je v mladosti. Sicer je imel nekaj talenta prirojenega. Že v Osnovni šoli je pokazal zanimanje in takrat ga je opazil profesor umenosti, ki ga je začel piliti v podrobnost. Veliko dela, truda in še marsikaj je bilo potrebno, da je sedaj on. Malce nedejaven, še kr precenljiv, ampak ga kr razumem. Vsak ima ceno tako, kot si jo sam postavi, pa ni važno s čim se ukvarja. Ampak, v tem se da razglablat.

Še ena

Ker jih je bilo tako veliko, so seveda tudi veliko jedli, "zaj vem, zakaj rad jem :)"
Ko jim je mama skuhala žgance, so jedli po dveh skupinah, za nameček je pa morala pazit pisker, da niso tastarejši vse pojedli.

Podobnost2

Veliko je bilo stvari, ko si jih moral opraviti sam. Ali je to bilo v dobro odraščanja ali samo še strah pred vsem. Sej, če po resnici povem... nimam pojma.

Hm ... ta je bila dobra. Bilo jih je 6. Ena je bila dečva. Oče je bil muzikant. Po tem sklepam, da je bil poln šal in trikokv. Pa mi pravi,... "gremo na hrib, in vzamemo očetovo trobento in boben, da vidimo kako se sliši bas bobna po dolini. Seveda smo bili v hribu in nam je boben drsel po hribu navzdol, smo pa podložli našega najmlajšega brata pod njim da je stal, boben seveda. In po njem udarjali da je počila membrana, za nameček smo se pa še poscali v trobnto. Si predstavlaš ako je špricalo, ko je pihal skozi njo. Pa je pela šiba.

Podobnost

Ali sem mu podoben?
Včasih se vidim v enaki luči, z enakimi potezami.... Podobnosti, ne moreš tajiti v nedogled. Ne vem, zakaj sem se v letih, ko misliš, da je vse MOJE.. to tajil "ni mi jasno", ko pa sem sedaj ponosen, da imam njegove podobnosti. Čeprav me včasih to moti, se poskušam izražati drugače.

Ima veliko mimik, ki jih ne razumem, ali pa nočem, včasih preseneča nepričakovano, ampak imam občutek, da bi rad nekaj povedal, pa ne more, ker mu to ne dopuščajo oči. Te pa dobro skriva v kemžanju. V tem ga prav razumem. Opažam, da se učim v napakah in delam drugače, kot bi mogoče on.
Ali mi je mogoče vzornik?