torek, 29. januar 2008

Umetnik, da te kap!

Po dolgi in utrujajoči službi, sem komaj čakal, da je bo konec. Bil je eden tistih dnevov, ko se mi je zahotelo rdeče etikete. Ura je bila pol devet zvečer, niti ne preveč pozno in kot uslišano, me je poklical prijatelj. Z nasmeškom sem se usedel v avto in se odpeljal do naše vaške gostilne. Besede so tekle, kot pivo, čas je mineval in ko je najlepše, ti pa zaprejo gostilno. Ker pa še kapa ni bila polna, se odpraviva v našo klet, nadaljevati začeto.



Med vsemi slikami, ki so na steni in njegovi bujni domišljiji, je izrazil željo, da bi poizkusil nekaj narisat.













Seveda sem smeje vse skupaj spremljal. Na stojalo sem postavil trši papir, mu pokazal kje so barve in začel je ustvarjat svojo umetnost. Na paleto je stiskal barve in mazal po papirju, dokler mu nisem pokazal naj jih reči z oljem za lažje mazanje.
Je bolj mazal na paleti kot pa na papir.


















Ne vem, kaj je hotel narisat. Da ni imel v glavi gospo, ki je po vsej verjetnosti bila brez zob.


Meni je vse skupaj, bolj delovalo na packo, kot pa kaj drugega. Še zadnje finese in nastalo je to.







Hmm, kot bi bil Parkelj.





Zjutraj, z močnim glavobolom grem pospravit galerijo. Pogled na sliko me je zopet nasmejal. Pravo umetnino pa zagledam, ko sem videl paleto, kjer je mešal barve.


Čeprav katastrofa na paleti ampak vse skupaj dobro.



torek, 22. januar 2008

Nekaj najstarejših

Pri brskanju sem našel nekaj starejših slik. Od leta 1975 naprej.
Med njimi so tudi risane z lopatico, nanos barv na platno.




Platno 1981
(Tajhterjeva domačija)



Platno 1975
(Stara Kajža pri Fancatu)



Platno 1978
(Kozolec v Dovžah)



Platno 1985
(Kajža)



Platno 1976
(Vaga na Sejmiški cesti)



Platno 1981
(Pri Kuharju)



Platno 1977
(Kuharjev park)



Platno 1977
(Smrtniki, Trgovina blizu starega mlina, Šmartno pri Slovenj Gradcu)

Sončni zahod za Uršlo Goro













ponedeljek, 21. januar 2008

Nespeč,

a zato, ker me peče vest. Le zakaj? Ali nisem tisti, ki mu je vseeno?
Že tretjo noč bedim v jutro. Kako sovražim to, ko mučim sam sebe. Muzike imam že vrh glave, pa še na vsaki internetni radijski postaji, ki sem jo kliknil, sama romantika. (Ma ja).
Ali bom gledal, kako sem uničil še eno osebo. Najtežje je čistit za dejanji. Jaz sem bil pripravljen, z dejanji sem ji tudi prevečkrat povedal, pa ji je bilo vseeno. Tudi, če sem jo hotel odgnati, ji je bilo vseeno. Nisem oseba, ki ne pogleda v oči, a ko se srečava, se opazi, da jo nekaj muči. Besede so težje. Enostavno se ne bom obremenjeval. Bilo je obojestransko in lepo. Zgleda, da ni bila pripravljena na jutro. Vem kako je, ko ti je všeč oseba, katere ne boš nikoli deležen toplih objemov.
Bom raje naredil isto kot prejšnjo noč in bom šel tekat, bom lažje zaspal in zjutraj bo vse sveže.