Déja vu

Kar pogosto.
Včasih zamišljen in premišljujoč, kje sem že videl, so bile sanje. Zakaj sem vedel, kaj se bo zgodilo naslednje. V mislih se ti porajajo čudne misli, ne moreš opredeliti trenutka poteka, ki se ti je že zgodil. Počasi se umiriš, čez čas pozabiš in se posvetiš življenju naprej, ko se začneš spraševati stvari, ki si jih odgovarjaš sam in se dejansko začneš pogovarjati v mislih, ne da bi se zavedal. Odgovarjaš si vse mogoče, včasih se temu nasmejiš, nakar se začneš zavedat, da se smejiš samemu sebi. Oziraš se okoli sebe, da tega kdo ne gleda. V pogovorih opažaš, da si to že vse slišal, nakar te začudeno pogledajo, da tega še ni bilo. Pa si zopet tam, ko se sprašuješ, kaj so to sanje.