Zaradi osamljenosti, se je brat odločil, in k nam prinesel svojega mačka. Imel ga je 2 leti, zaprtega v svojem stanovanju. Ni mu bilo slabo, ampak v zatrpanosti z delom, ni imel več časa zanj.
V zmedenosti in strahu, v gromozanskem okolju, se je za nekaj časa skrival v drvarnici. Jedel je le ponoči in mogoče čez dan, seveda ko nas ni bilo. Ko se je le navadil na novo okolje in prilezel iz luknje,.... je bil zanimiv, kako je stopal po travi, ko je bila še malo rosna. Seveda, čudo za njega. Dali smo mu ime Miki :)
Ni ga maral sosedov maček, ker mu je zavzel teritorij in ga zato vsako noč pretepal. Seveda smo ga morali peljati živinozdravniku. Lepo se je poredil, ko so se mu celile rane.
včeraj, ko sem se peljal iz službe, me pokliče tamali, da Miki leži za sosedovim plotom. Seveda, ga je nekdo povozil........Avto sem pustil na odseku, ki se zavije k nam in ga začnel iskati. Ni ga bilo nikjer. Sem pol slišal, da ga je odnesla soseda in pokopala.
Najbol me razjezi to, ker je dokaj mirna vas, z avti pa divjajo določeni ko nori. Najbolj so kritični poštarji in uni z kombiji, ki vozijo kruh. Veliko je otrok, ki so še kr igrivi in lahko nepričakovano skočijo na cesto, tega si pa nihče ne želi. Upam, da je bil Miki šoferju v poduk.
Pa glih navado se je.
Objave
5 komentarjev:
Bogi Miki. :(
Sigurno mu ni bil v poduk. Takšni bodo še vedno največji cari na cesti, ki si bodo še naprej podrejali predpise in si dovolili vse. Tudi povoziti še eno živo bitje pa naj bo to žival ali človek.
Kazni za takšne si niti ne morem zamisliti. Naj se jim vsa ta zloba povrne x2.
Upam, da za take poskrbi karma
Karmo sem imela v mislih. Ampak želeti nekomu slabega je slaba karma zate... tako da :) dejansko nič ne moreš..
To je res. V bistvu mu nisem želel, tako, da upam, da bo karma pogledala skozi prste "meni".
Eh, what goes around comes around.
Objavite komentar