sreda, 10. oktober 2007

Ko bi le lahko, zavrtel čas nazaj

Nisem si mislil, da bom »po tem« tako sam. Dnevi minevajo počasi in bolj, ko te hočem pozabiti, bolj mislim nate. Čeprav je minilo že precej časa ,se še vedno spomnim, kot bi bilo včeraj.
Spoznal sem te tam, kjer sem to najmanj pričakoval. In, ko sem te zagledal, sem obstal. Pa prav takrat, si me nepričakovano pogledala. Bila si nasmejana in polna energije. Oči so ti zakrivali lasje in kot bi vedela, si jih z roko popravila za ušesa. Nekaj časa, sva strmela drug v drugega in potem si z nedolžnim pogledom, pogledala vstran. To me je malo raztreslo. Roke so se mi nenavadno tresle in začel sem se potiti. Hotel sem se umiriti, pa se nisem mogel. Venomer se mi je ponavljal tvoj obraz v glavi,…. to se mi še ta trenutek. Sovražim to.
Hotel sem te imeti in to sem tudi storil. Stopil sem do tebe, te prijel za roko,….v mislih sem že imel, kaj bom rekel…. a ko si se obrnila sem vse pozabil. To se mi še ni zgodilo… Nepričakovano sem začel govoriti, po moje malo preveč. Opazil sem, da ti je všeč, rešila me je trema. Počutil sem se kot kup nesreče, a ti si imela večjo tremo, kot pa jaz. Tisto noč, sem te spremljal domov in tam, kjer se vedno obrnem vstran, prvič poljubil. Nisem vedel, da te je bilo strah. Hotel sem, da bi bil popoln. Začela sva se videvati vsaki dan. Govoril sem ti vsemogoče. Delal sem samo dober vtis. Hotel sem te imeti kar tako, vendar ti si mislila resno. Začela si mi govoriti stvari, ki jih nisi še nobenemu. Ko sem doma razmišljal, da bi končala, sem spoznal, da sem zaljubljen. Začel sem te bolje opazovati, ugotovil, da te prej sploh nisem poslušal in nekega dne, sem ti to tudi povedal. Oči so se ti zasovzile in videl sem prvo solzo. Soznal sem te bolje, kot si sebe.
Ko je nama bilo najlepše, pa si odšla. Tega ne razumem. Večina mi pravi, da nisem jaz kriv in da je to božja volja, a kaj, ko se krivega počutim jaz. Če se ne bi srečala, bi še delila srečo med nami.
Odšla si brez slovesa, brez zadnjega poljuba…. ,ko bi le lahko, zavrtel čas nazaj. Bila, si mi vse in če me slišiš, mi daj moč, za naslednji korak. Vedno boš tu, ob meni in to je tu, kjer si me najbolj prizadela, kjer me najbolj boli in to je v srcu.

7 komentarjev:

Maruša pravi ...

Zveni žalostno.

Mevl pravi ...

Jah, je kr ja.

To sem našel, ko sem pospravlav stvari. Postavil sem se v kožo in kako bi se počuto ob resnici.

serdzo pravi ...

Izmišljeno hmm zveni kot resnično!!!

serdzo pravi ...

HMM::Zveni resnično,sej men se tak zdi!!!

Mevl pravi ...

Po čem to slepaš

Maruša pravi ...

Jaz sem tud dobila občutek, da je resnično. Preveč prvoosebno je napisano za nekaj izmišljenega.

Mevl pravi ...
Avtor je odstranil ta komentar.