Nova priložnost

se bliža, pozabi na včeraj, kajti jutri, bo nov dan in nov začetek.

Veliko impresionizma in sreče z najbližnjimi v Božičnem času.

Vesel Božič.

Vino, svečke in vonj po cimetu

Ambient popoln. Le kako je vedela, kaj mi bo ušeč, a sem bil le zmeden.
Lepo zatemjeno okolje, ko so se oči privadile, dovolj svetlobe od sveče, ki je že bila prižgana.
...a je bila vanilija...
Vino, Traminec polsladek, ki ji je ugajal, vsaj tako je nakazala. Iz sosednje mize, se je na trenutke prikradel vonj po cimetu, ki je vse še samo popestril. Lepe besede, polnih misli z smehom in Tramincem, ki je poskrbel, da je živčnost pošla, je bil večer popoln.
Le kje sem hodil prej.
Okusi so se združili, ki sva jih popestrila še z olivami, da je vino počasneje prišlo v glavo. Kot bi kdo ustavil čas, niti trenutka tegobe, ko se me je dotaknila z roko. Lepo je zopet čutiti.
Kaj bi dal, da bi lahko ustavil čas.

Uršla Gora

Iz naše hiše, je lep pogled na Uršlo Goro. Leži na zahodu in tako je tudi njemu izziv, kot večini Koroškim umetnikov. Seveda, jo je vedno ujel impresionistično. Pred leti, jo je na platno 140X140 CM.

(zaradi elektronske svetlobe je odtenek bistveno spremenjen)

Marmor

(zaradi elektronske svetlobe, so odtenki sten bistveno spremenjeni)









Po nekaj čudnih odločitvah in njegovih študij, je svoj atelje spremenil v pravo umetnost. Sprva, ko se je za ta projekt odločil mi ni delovalo, da bo iz tega sploh kaj nastalo. Namreč v uti je našel nekaj starega lima od ploščic, viaplan, izravnalno maso, in če se ne motim celo kit za stene. To je seveda bilo zanič, a on je vsako posebej zmešal v maso in to nanašal na stene. Katastrofa. A, ko se je vsaka snov sušila po svoje, je vsak nanos pustil svoj odtenek. Na koncu je z svojimi barvami le dodajal manjkajoče odtenke in nastalo je to.

In knjižnica







V Ateljeju

Kje sem ostal?

Ali je odšel navdih ali je samo nekaj narobe. Kje sem hodil?... ne vem... Kako enostavno vprašanje in kako težak odgovor. Opažam, da mi je marsikaj ušlo, ali pa se mi je enostavno izgubilo nekje v moji glavi. Zakaj zavračam tiste, ki jim nekaj pomenim, namesto da bi jim ustregel s tem, da jim prisluhnem. Egoist.....nisi sam, samo malo okoli sebe raje poglej... Kaj pa ti veš kakšen sem... A si se spremenil? ...ne vem, ne... Kaj, a misliš, da si dorasel? ...ja ne vem no, cilje imam in vem kaj hočem.
Počasi in zadihaj. Vse je OK, samo preveč se sekiraš za stvari, ki je ostalim vseeno.

Hmm....Te morajo boleti noge, ker mi nenehno hodiš v glavi.